Category Archives: Pupnatska luka

Korčula


Korčula navdušuje s svojo brezčasno lepoto, preteklost je vtisnila svoj pečat v kamen iz katerega je zgrajena. Ta kamen nam, če ga znamo poslušati, pripoveduje neštete zgodbe. Korčula je ponosna na svojo zgodovinsko tradicijo, ki jo še vedno neguje. Korčulani že stoletja ponosno plešejo, po dalmatinsko “bate”,  Moreško, tradicionalno viteško igro z meči. Pupnat, Čara in Žrnovo so ponosni na svoji Kumpanijo in Moštro, ki jih že stoletja prenašajo iz roda v rod. Različne bratovščine na otoku potrjujejo svojo versko tradicijo in tako nadaljujejo izročilo svojih prednikov. V Račišću se je ohranil običaj, da v času porok plešejo “Tanac”, star otoški ples.

Spoznajte kamnito mesto, imenovano tudi Korkyra Melania, oz. Korkyra Negra. Ti dve imeni pomenita isto: Črna Korčula. Pridevnik črna je otok dobil zaradi svoje poraščenosti z gozdom.

Ko se ob sončnem zahodu sprehajate po kamnitih ulicah mimo čudovito okrašenih razkošnih palač spoznajte skrite “kale” in skrite kotičke kamnitih ulic.

Korčula je šesti največji jadranski otok, je tudi najbolj gozdnat otok. Od kopna ga loči Pelješki kanal. Najkrajša oddaljenost od kopna znaša 1270 metrov. Obala je zelo razgibana in meri kar 182 kilometrov. Na severni obali so, pred južnimi in vzhodnimi vetrovi zaščitena pristanišča Korčula, Banje, Račišće, Vrbovica, Babina in Prigradica. Na južni obali, ki je bolj razgibana, se nahaja več manjših zalivov in sidrišč, ki so na udaru južnih vetrov: Zavalatica, Rasohatica, Orlanduša, Pavja luka, Pupnatska luka, Prižba, Grščica, Brna in še veliko drugih. Na zahodu se nahaja največji zaliv Vela luka.

Korčula

Korčula

Ulice v mestu Korčula so zgrajene v obliki ribje kosti. Premišljena oblika služi naravnemu prezračevanju mesta, ki med mestno zidovje spušča ‘dobre’ in zadržuje ‘slabe’ vetrove.

Korčula – zgodovina

Prvi dokazi o naseljenosti otoka Korčula segajo že v prazgodovino. Na otoku je več nahajališč zgodovinskih ostankov. Na otočku Badija, ki leži v bližini mesta Korčule, so našli ostanke nožev, ki izvirajo iz neolita. To je hkrati tudi najstarejša zgodovinska najdba na otoku Korčula. Največ najdb so našli na področju Vele spilje v Veli luki, ki prav tako sodi v neolitik. Grki so na otok prišli že v šestem stoletju pred Kristusom. Naseleili so se na zahodnem delu, na področju današnje Vele Luke. Otoku so dali ime Korkyra Melania kar pomeni Črna Korčula. Kasneje so na vzhodnem delu otoka, na področju današnje Lumbarde, Grki, ki so prišli iz otoka Vis, ustanovili pomembno naselje.

Korčula - Korkyra

Korčula – Korkyra

 

Rimljani so Dalmacijo in tudi otok Korčulo zavzeli v 1. stoletju pred Kristusom. Za rimljani so v 7. stoletju na jadranski obali svojo državo ustanovili prvi Slovani – Hrvati. Najprej so ustanovili kneževino, kasneje pa je z razglasitvijo prvega kralja postala kraljevina. Del te države je bila tudi Korčula.

Leta 1000 pride Korčula pod beneško nadvlado. Benečani so osvojili celo Dalmacijo in otoke. Po zmagi Napoleona je otok prišel pod krajšo okupacijo Avstrije, ki so jim sledili Francozi, Angleži in na koncu spet Avstrijci, ki so vladali otoku do konca prve svetovne vojne leta 1918. Po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je Korčula postala del nove, dolgo pričakovane, samostojne države Hrvaške. Korčulanski kamen nam pripoveduje o burni zgodovini tega otoka.

Junakinja grške mitologije Korkyra naj bi bila doma na otoku Korčula, zato je otok tudi dobil ime po njej. Domovanje naj bi ji določil bog Pozejdon. Po nekaterih podatkih naj bi bil na otoku doma tudi svetovni popotnik Marko Polo. Priimek Depolo je še dandanes precej pogost na otoku.

Korčula – turizem

Prvi zametki turizma so se na otoku pojavili že konec 19. stoletja. Leta 1904 so v mestu Korčula ustanovili prvo javno kopališče, na Dunaju pa so leta 1914 natisnili prvi večjezični turistični prospekt otoka Korčula. Prvi hotel, Hotel Korčula, je bil odprt že leta 1912. Sodobni turizem se na otoku začne razvijati po drugi svetovni vojni, v šestdesetih letih 20. stoletja. Začeli so graditi hotele, kampe in druge turistične vsebine. Zaradi blage klime, čistega zraka in morja se vedno bolj uveljavlja zdravstveni turizem.

Korčula – podnebje

Otok Korčula ima blago klimo, s soncem je obsijana približno 2700 ur na leto, zato je znana tudi kot otok sonca, dežuje predvsem jeseni in pozimi. Spomladi se pojavljajo posamezne kratkotrajne nevihte. Letno pade približno 1100 mm padavin. Občasno se pozimi zgodi, da na otoku tudi sneži, vendar je to le izjemoma, saj temperatura redko pade pod ledišče. Zaradi poletnega maestrala je Korčula poznana tudi pri wind surferjih. Na otoku lahko dopustujete od začetka junija do sredine oktobra. V tem času ima zrak povprečno temperaturo 27 stopinj Celzija, morje pa 24 stopinj Celzija.